BTW: Please avoid sending me Word or PowerPoint attachments.
See http://www.gnu.org/philosophy/no-word-attachments.html

Čeprav sem zadovoljen z MS VC# 2005, sem se danes odločil preizkusiti MS Visual C# 2008 Express Edition.

Počasi se moram navaditi na .NET 3.5 in zato sem hotel malo preizkusiti.

Namestim VC# 2008 EE in ga zaženem. Izberem nov projekt ter Windows Application in v Solution Explorerju 2x kliknem na Form1.cs, da bom lahko urejal formo.
Namesto, da se mi lepo pokaže okno in lahko na njega postavljam kontrole, mi napiše error messagebox:

Potem pa želim zagnati projekt in mi napiše naslednje napake:

Očitno imam težave ali s tem programom ali pa z Windows Visto ali pa je program samo slabo napisan? MS pač.

Upam, da mi bo po ponovni namestitvi delovalo …

Zmanjšanje programskega piratstva
Ta vrsta piratstva je verjetno tudi najbolj razširjena, najbolj popularna in prinaša največje izgube. Vsakdo si želi najboljši in najdražji možni program, pri čemer njegovo kvaliteto meri glede na njegovo ceno. Dražji je program, bolj uporaben in kul mora biti.
Skoraj vsako gospodinjstvo ima verjetno vsaj 1. računalnik z nameščeno neoriginalno verzijo Windowsa. Ampak verjetno je dejstvo, da so po neki raziskavi, ki so jo delali ugotovili, da 40% podjetij na slovenskem uporablja nelegalno opremo še bolj pomembno. Podjetja bi za svojo dejavnost potrebovala originalne, kupljene različice programov, saj z njimi služijo zelo veliko denarja.
Seveda, ker se vsa podjetja ne ukvarjajo z računalništvom oz. z kakšnimi posebnimi programi (AutoCAD, …), bi lahko ta podjetja brez težav uporabljala računalnike z Linuxom. Kaj pa tajnica potrebuje drugega kot pa word processor in kakšen kalkulator? OpenOffice vključuje programe kot so Writer, Calc, Impress, Draw in Base. Ti programi bi v veliko podjetjih lahko nadomestili MS Office programe, ki so zelo dragi.
Nekatera podjetja bi tako privarčevala, druga pa ne bi več uporabljala nelegalno programsko opremo.

Poleg tega nekatera podjetja uporabljajo posebne programe, narejena posebej za vsako podjetje, ki pa so seveda za Windows. Takšne programe bi lahko verjetno po enaki ceni dobili narejene za Linux, če ne celo manjše saj programerji v tem primeru ne potrebujejo 4000 eur in dražje programske opreme.
Poleg tega bi verjetno takšni programi bili ne samo stabilni ampak tudi veliko bolj user-friendly.

Če se pa vrnemo k navadnim, fizičnim osebam pa je nekako logično oz. si vsak razlaga, da je logično, da za domačo uporabo uporablja nelegalno nameščeni program oz. operacijski sistem.
Tudi v tem primeru bi verjetno v zelo veliko gospodinjstev lahko enostavno dali Linux in programe, ki so podprti ter zastonj. Poleg tega, če bi bil program dober in bi ga uporabnik brez težav uporabljal, bi verjetno še doniral kakšen cent programerjem.
Dejstvo je, da veliko uporabnikov nelegalne programske opreme niti ne ve, da so nelegalni.

Tudi če bi uporabljali vsaj legalni Windows, ki ga proizvajalci prenosnikov in tudi navadnih računalnikov ponujajo oz. prisiljujejo kupcem in potem open-source oz. freeware programsko opremo, bi s tem naredili zelo veliko.

Uporabniki se v večini ne zavedajo, kakšno izgubo lahko ima podjetje oz. proizvajalec, če vsi uporabljajo piratizirano kopijo.

Open source programsko opremo bi bilo potrebno bolj oglaševati in bolj razširjati. Poleg tega pa lahko vsak srečen uporabnik določene open-source programske opreme, če le lahko donira kakšen cent s katerim bi avtorji lahko nadaljevali z razvijanjem.

Zmanjšanje filmskega piratstva
O zmanjšanju filmskega piratstva žal ne moram nič napisati, saj trenutno nisem ugotovil kakšne učinkovite metode, ampak se bom za to raje osredotočil na piratiziranje različnih serij.

Poznam zelo veliko ljudi, ki si nelegalno prenaša epizode različnih serij iz p2p omrežij. Za to je zelo veliko različnih razlogov, vendar najpogostejša sta ta, da moraš vsaj kakšno leto počakati, da trenutno predvajana sezona v ZDA pride v Slovenijo, drugi razlog je pa kvaliteta oddajanja.
Slovenske televizijske postaje oddajajo večinoma v analogni obliki, nekatere celo v digitalni, vendar je to omejeno na določena geografska področja. Poleg tega pa je kvaliteta  slike in zvoka tako preko analognega kot tudi digitalnega oddajanja zelo slaba. RTVSLO je res oddajal OI 2008 v HD tehniki, vendar je bil samo preizkus, ogledali so si pa lahko samo prebivalci Ljubljane, ki so imeli DVB-T sprejemnik.
Na splošno pa nobena televizijska postaja ne oddaja v HD tehnologiji filmov ter serij. Mogoče se celo kdaj zgodi oz. se bo v prihodnosti zgodilo, da bodo kakšno oddajo oddajali v HD tehnologiji, vendar je to prej izjema kot stalna praksa.
Na internetu pa lahko dobiš video v divx kvaliteti ali pa v HD kvaliteti. Če imaš računalnik, ki je zmožen predvajati HD film/epizodo in dovolj velik zaslon ter dovolj veliko hitrost seveda preneseš film v HD tehnologiji. Kvaliteta divx filma je celo boljša od kvalitete analognega signala, ki ga večina dobi preko kabelskega operaterja.
Tretji, ne tako pogost razlog so podnapisi. Če bi imeli možnost izklopiti podnapise, bi jih kar nekaj to tudi naredilo. Za vsako oddajo/film/epizodo bi se lahko odločili ali imamo vklopljene ali izklopljene podnapise poleg tega pa bi morali ponujati še angleške podnapise.

Glede serij bi predlagal neke vrste VOD storitev, na kateri bi si lahko izbral epizodo, ki jo želiš pogledati, nastavil če želiš podnapise ter lepo užival.
Verjetno bi vsekakor bili ljudje pripravljeni odšteti nekaj evrov za mesečno naročnino, preostali denar, pa bi zaslužili, kakor tudi zdaj preko oglaševalcev. Kdo je pa rekel, da ne bi smelo biti reklam?

Primer takšne storitve je HULU, ki je brezplačen, ampak je nažalost navoljo samo za prebivalce ZDA. Hulu ponuja predvajanje različnih epizod različnih serij poleg tega pa tudi ogled nekaterih filmov.
Njegova slabost je poleg omejenosti na ZDA tudi to, da epizode pridejo na njega šele po kakšem letu oz. tudi prej in ponavadi jih niti ni veliko.

Skoraj popolna VOD storitev bi morala omogočati predvajanje epizod takoj, ko jih predvajajo v ZDA (ker ponavadi vse predvajajo najprej tam). Seveda bi morala imeti oglase, saj morajo nekako zaslužiti za delovanje + vzdrževanje in opremo ter za plačilo epizod. Cena za uporabo storitve bi pa morala biti okoli 10 evrov na mesec za ogled poljubnega števila epizod, vendar bi lahko naenkrat to uporabljal samo na enem računalniku. Poleg tega bi bilo dobro, da se onemogoči snemanje teh epizod, saj jih lahko uporabniki predvajajo kadarkoli želijo preko interneta.
Tako bi se verjetno vsaj do neke mere zmanjšalo piratstvo, saj vsakdo komaj čaka, da bodo predvajali epizodo njegove priljubljene tv serije v ZDA, da si jo lahko naslednji dan downloada iz interneta.

XPje za stare računalnike, Vista za nove in pika!

Vista je bolj stabilna, ima manj težav ter ima prijaznejši vmesnik in poleg vsega je še bolj varna.

Po mojem (novem) mnenju je Vista veliko boljša od XPjev. (Pa še lepši DVD ima kot pa je XPjev CD)

Ker me je malo zanimalo, kako deluje na malo starejših PCjih sem jo namestil na HP Compaq nx6110 (1.5GHz Celeron M procesor, 512MB rama, Intel integrirana grafična) in je presenetljivo delovala bolje kot pa Ubuntu 8.04.
Na Ubuntu 8.04 se je Firefox zaganjal prb. 8 sekund, na Windows Visti pa prb. 2 sekundi.
Poleg tega je tudi hitrejši zagon in izklop.

Torej je Ubuntu 8.04 bolj požrešen od Windows Viste.

Dokaz:

Videl sem tudi Twitter.

Screenshot:

Opazi se predvsem na ikonah na namizju.

Postopek:
Vstavite CD/DVD medij ter pojdite v terminal.

Vpišite: mount <– da dobiš pot do naprave
Vpišite: sudo umount pot_do_naprave <– odklopite medij (potrebujete administratorske pravice)
Vpišite: dd if=pot_do_naprave of=pot_do_datoteke bs=2048 <– prekopirajte vsebino
Če želite preveriti .iso datoteko jo priklopite:
Mac OS:
hdid pot_do_datoteke.iso

Linux:
sudo mkdir pot_do_mape
sudo mount -o loop pod_do_datoteke.iso pot_do_mape

Primer (Mac OS):
sudo umount /dev/disk1
dd if=/dev/disk1 of=/kopija_dvdja.iso bs=2048
hdid /kopija_dvdja.iso

Primer (Linux):
sudo umount /dev/disk1
dd if=/dev/disk1 of=/kopija_dvdja.iso bs=2048
sudo mkdir /mnt/disk
sudo mount -o loop /kopija_dvdja.iso /mnt/disk

Na Linuxu je potrebno napisati 1 vrstico več. Tukaj se vidi, da sta Mac OS X in Linux veliko bolj preprosta kot Windows.
V Windowsu bi morali najprej downloadati program (ki bi ga iskali pol ure), potem namestiti ta program na računalnik in šele potem bi ga lahko zagnali ter prekopirali CD/DVD na disk.

Smo res tako zasvojeni z Googlom, da skoraj ne bi mogli brez njega?

Če kaj iščeš, greš pogledati na Google. Recimo v filmih, če nekdo nekaj išče, mu druga oseba reče “Google It!”.
Če na forumu vprašaš določene stvari, dobiš kot odgovor “Google It!”.

Kjerkoli si, karkoli delaš, vsi te pošiljajo na Google.

Lahko torej preživimo brez Googla? 1 teden ne uporabljaj Googlovih storitev. Ti bo uspelo?

Mogoče preživimo brez Googlovega iskalnika, ker imamo veliko drugih. Recimo Yahoo, Live Search, AOL, …
Ampak ostati brez ostalih storitev? Google Mail, Google Docs, …? Lahko ostaneš brez njih?

Če si za računalnikom in nekaj iščeš, obiščeš Google, ali če na desni strani v brskalniku napišeš v polje, kar iščeš, te ponavadi preusmeri na Google.
Če uporabljaš mobilni telefon, imaš verjetno Google kot privzeti internetni iskalnik. Verjetno imaš nameščen program Google Maps.

Obiščeš kakšen blog na blogspot.com in že boste koristili Googlovo storitev.

Na internetu že težko naredimo kaj, brez, da bi uporabili kakšno od Googlovih storitev.

Poizkusi zdržati 7 dni brez Googlovih storitev. Ti bo uspelo?

Funkcije, ki si jih želim na M Surface:

Hardware:

• wlan a/b/g/n
• bluetooth
• wireless USB
• WMC (wireless memory card - ko bodo to naredili)
• wireless FireWire - ko ga bodo naredili
• možnost predvajanja filmov/gledanja slik na plazmi/lcd tv, ki bo na steni
• vse ostalo, kar že ima

Software:

• Windows Visto (vsaj njeno stabilnost in podobne programe, kot jih vsebuje)
• iPhoto, iTunes, iMovie, GarageBand
• Hitri zagon celotnega sistema

Splošno:

• Ko dam mobitel na njo želim, da avtomatsko prenese beležke, opravila, …
• Ko dam mp3 player na njo želim, da mi ponudi predvajanje glasbe.
• Ko dam na njo laptop, hočem, da lahko filme, slike, ki so na laptopu predvajam na plazmi/lcd tv. 
• Ko na njo dam WMC (wireless memory card - ko bodo to izumili), hočem da mi prikaže slike, ki so gor.
• Ko dam gor kamero želim, da prenese video iz nje na vgrajen disk.